»Karbonska bejba« [Kako sem izgubila 60kg in spremenila svoje življenje]

bodimo aktivni, motivacija, nasveti, trening nasveti -

»Karbonska bejba« [Kako sem izgubila 60kg in spremenila svoje življenje]

Danes (3. april 2021) mineva drugo leto, ko sem se ponovno rodila in na novo »shodila«. Takrat sem se odločila, da je čas da spremenim svoje življenje, predvsem pa da prestavim v višjo prestavo. Prvič sem se iz oči v oči soočila s tekom. Stara sem bila 28 let in prav nerodno mi je bilo, da sem se v tistem trenutku zavedala, da do takrat nisem nikoli zares tekla. Morda še kot otrok, a dokaj kmalu so se moje noge upočasnile, odvečna teža pa se je kopičila že v osnovni šoli in bila sem prav »prikupen, počasen in okrogel« otrok. Tekla pa nisem nikoli in prav veselo sem se smehljala s klopi ob različnih šolskih športnih aktivnostih, saj sem vedno našla nek izgovor, da sem se izognila telovadbi. Šport se mi je od nekdaj zdel nepotreben in izguba časa, a globoko v sebi sem čutila praznino, saj sem bila z mislimi odsotna stran od svojega telesa, katerega se niti nisem dobro zavedala.⁣⁣

Pred dvema letoma pa se je v moji glavi zagnal kolešček, ki me je končno usmeril v pravo smer in dobesedno čez noč sem se na novo rodila, »shodila« in se trmasto odločila, da bom začela teči. Prvi poizkus je bil dokaj bizaren, saj sem že po tridesetih sekundah zadihano ugotovila, da se dobesedno dušim in da sem se znašla »potopljena pod vodo« svoje lastne lenobe, ki se mi je kopičila skozi leta in me je imela ves čas v trdnem oklepu sedečega načina življenja. Kar na jok mi je šlo, ko sem ugotovila, da komaj še diham, in da nikakor ne morem nadaljevati naprej, čeprav sem si zamislila kako bom romantično tekla čez neskončne mestne parke (takrat sem bila ravno na Dunaju) in uživala v raziskovanju številnih čudovitih kotičkov mesta. Na moje razočaranje se je torej ta več kilometrski podvig zaključil z nekaj metri in hitro sem osramočeno odšla domov in skoraj vrgla »pajkice v koruzo«. Tisti večer nisem mogla spat in odločila sem se, da raziščem to skrivnost teka in odkrijem način kako bi mi ta podvig vseeno nekega dne lahko uspel. ⁣⁣


⁣⁣
Po nekaj urah raziskovanja interneta sem ugotovila, da je potrebno za kondicijo kar veliko dela, sploh če imaš 130 kilogramov in v življenju nisi pretekel še nobenega kilometra. Našla sem program »iz kavča do pet kilometrov v osmih tednih« in se v tistem trenutku trdno odločila, da se ga bom držala. Na koncu se je izkazalo, da do svojih prvih 5 kilometrov nisem potrebovala osem tednov, ampak skoraj osem mesecev, a pridno sem vztrajala in se redno držala pripravljenega programa, ki sem ga seveda prilagodila svojim sposobnostim – k sreči sem hitro dojela logiko priprav in stopnjevanj kondicije: počasi stopnjujemo dolžino teka in vsak drugi dan delamo tudi vaje za moč ali kombinacijo hitre hoje na daljše razdalje, pomembni pa so tudi dnevi počitka, ko dopustimo telesu da si naredi regeneracijo in se počasi pripravlja na nadaljnje podvige. Samo s primernim počitkom in postopnim stopnjevanjem lahko dosežemo primerno telesno kondicijo in zdravo športno aktivnost brez poškodb, katerih k sreči v svoji tekaški »karieri« še nisem doživela.

⁣⁣
⁣⁣
Najpomembnejši element skrivnostne tekaške sestavine pa je pravzaprav samo en: VZTRAJNOST. To, da ne obupamo, da ne odnehamo in si zastavimo jasno vizijo kaj sploh želimo. Jaz sem se tisti dan odločila, da si želim zdravega telesa, predvsem pa zdrave kondicije: da ne bom iskala bližnjic in da se ne bom ustrašila stopnic pred kakšno stavbo (takrat me je že preprosta hoja po stopnicah močno zadihala!), predvsem pa da bo moja prihodnost bolj aktivna in posledično bolj bogata z dogodivščinami in pustolovščinami, ki nam jih ponuja ta čudovit svet. ⁣⁣
⁣⁣
Šla sem čez celotno vertikalo soočanja same s sabo in pridobivanja novih, bolj zdravih navad, zato vem kako težko je in ravno zato spoštujem vse, ki se odločijo za kakršnekoli življenjske spremembe: pa naj bo to izguba kilogramov, soočenje z različnimi psihičnimi travmami iz preteklosti, morda sprememba poklica, prekvalifikacija, odločitev da boste zapustili partnerja ali pa na novo začeli družino in na ta svet pripeljali novo živo bitje, ki bo soustvarjalo našo družbo. Prav vsaka življenjska odločitev se lahko zgodi v eni sekundi, v enem malenkostnem trenutku, in povem vam, da se pogum izplača: vse se da, če se hoče in prav vse je mogoče. Naše misli so naša edina omejitev – cilj pa lahko vedno dosežemo z vztrajnostjo, pogumom, jasnimi načrti in pridobivanjem primernih informacij ter znanj, katere potrebujemo da osvojimo zastavljene cilje.⁣⁣


⁣⁣
Zdaj sem vesela in zadovoljna s sabo in svojim telesom; poleg tega, da sem izgubila polovico svoje telesne teže na račun teka in bolj aktivnega načina življenja, sem se soočila tudi s svojimi mislimi in se odločila, da bom iz svojega življenja odstranila vse moteče in negativne elemente, ki me spravljajo v slabo voljo ali mi kvarijo kvaliteto življenja tako ali drugače. Takšno telesno in duševno čiščenje me je tako pripeljalo do faze ravnotežja, ki ga zdaj z lahkoto ohranjam in tako poskrbim da so moji dnevi polni, aktivni, lepi, produktivni in vedno v dobrovoljnem pričakovanju prihodnosti, za katero verjamem da bo zelo zanimiva in uspešna. Vsako jutro tako z največjim nasmehom na obrazu odprem oči ob 5:15 in si privoščim prvi požirek sveže kavice, nato pa običajno zdrvim po najbližjih stezicah ali naredim kakšno vajo za moč, da poženem kri po žilah in aktiviram svoje zaspane možganske celice. Nato sledi obilen zajtrk in skok v nov uspešen dan. Več o svoji rutini bom napisala v naslednjem zapisu, če bi morda kdo v mojih rutinah in navadah dobil kakšen navdih ali idejo kako si sestaviti dan. Najbolj pomembno pa je ravno to, da uredimo čim več stvari v svojem življenju in se lotimo temeljitih sprememb, da gremo zadovoljni spat in se še bolj zadovoljni zbudimo. V tem primeru bo vstajanje veliko lažje, kakšen daljši tek po lokalnih stezicah pa veliko bolj prijeten.⁣⁣

⁣⁣
Če sem že ravno pri daljših tekih, lahko z njimi primerjam tudi mojo telesno preobrazbo – pri tem procesu me nihče ni zares opozoril kaj vse se bo zgodilo, ko bom dosegla določene mejnike. Jaz sem jasno videla samo en cilj pred sabo in sicer: boljša kondicija in izguba telesne teže, a nisem bila pripravljena na vse to kar je sledilo. Totalna vizualna sprememba, ki me še danes kar dobro preseneča, saj se pogosto ne prepoznam v ogledalu (na svojo novo podobo se še vedno navajam), zamenjava družbe (zdaj se družim z veliko bolj aktivnimi ljudmi, kateri moram priznati so veliko bolj dobrovoljni in vidijo na tem svetu veliko več pozitivnih lastnosti ter so naravnani predvsem k iskanju rešitev in uspešnih projektov, tako da se čedalje bolj tudi sama zavedam pomembnosti športne aktivnosti za uspešno kariero – več o podobnih tematikah bom z veseljem napisala še v kakšnem od prihodnjih zapisov), predvsem pa me je najbolj šokirala odvečna koža v kateri sem se kar naenkrat znašla. Na to res nisem bila pripravljena in prišla sem do situacije, ko so bili moji teki (v katerih sem končno začela uživati po nekaj mesecih uvodnih bolečin in borb same s sabo) čedalje bolj boleči, saj me je odvečna koža omejevala in mi skakala po celem telesu. Ravno zaradi tega sem iskala kompresijska oblačila in si nekako poskušala pritrditi odvečno kožno na telesu, predvsem je bila moteča na trebuhu in stegnih. Pred nekaj meseci sem se odvečne kože ne trebuhu znebila s pomočjo operacije odstranitve kože in sem zdaj prav ponosna na svoj zategnjen in lep trebušček, a čaka me še operacija odstranitve kože s stegen, kjer imam žal še vedno kar veliko kože, ki se nikakor noče skrčiti, pa čeprav se redno masiram, mažem z vsemi možnimi kremami in skrbim za zdravo prehrano in zadostno hidracijo. Po posvetu z zdravnikom, smo tako prišli do zaključkov, da bo tudi s stegen potrebno kirurško odstraniti odvečno kožo in me »zategniti« - a ravno zaradi epidemioloških razmer se mi je operacija do nadaljnjega zamaknila, vsaj za dobro leto, in do takrat bom morala teči z vsemi »mojimi čari prevelike kože« na stegnih. ⁣⁣


⁣⁣
K sreči sem pred kratkim odkrila mlado podjetje Be Active, kjer sem testirala kompresijske pajkice Kinksy, ki me čez stegna dobro oprimejo in mi dajo zadostno oporo, da lahko tečem številne kilometre in odkrivam neskončne stezice. Kar do ušes sem se nasmejala, ko sem prejela paket in prebrala, da so pajkice narejene iz karbonske niti, saj sem hkrati pomislila na to, da sem si pravkar kupila tudi superege s karbonsko ploščico v podplatu in kolo iz karbona, pa sem si kar na glas rekla sama sebi: »Karbonska bejba, haha!« Na svoj račun se vedno rada malo pošalim, saj se zavedam da je že majhen trenutek smeha ogromen plus za naše zdravje, tako da je bil ta prvi stik s pajkicami tudi eden takih simpatičnih trenutkov. In že takoj ob odprtju paketa sem jih dala nase in se navdušila nad kompresijo, ki so jo hlače ustvarile, kljub temu da so zaradi karbonskih vlaken zelo lahke in na prvi vtis nisem pričakovala takšne trpežnosti in oprijema, a ko sem jih oblekla, sem začutila, da zna biti to kar uporabno pri teku. Pa sem odšla na prvi poskusni tek in sicer na bližnji hrib Rašica. Tek je bil zelo prijeten, saj mi je kompresija dobro držala kožo in mišice na stegnih in golenih, prijetno pa so mi držale tudi pas, saj mi je pomembno tudi da mi oblačila dobro držijo predel bokov in nudijo zadostno oporo mišicam, da notranji organi čim manj skačejo pri samem teku – sploh pri gorskem teku ugotavljam, da je to še kako pomembno, saj je teren razgiban, telo pa doživlja veliko večje obremenitve, sploh če gre za kakšne skoke čez korenine, plezanje čez skalovje ali nepredvidljivi spusti in hitri dvigi nazaj v klanec. Zelo rada tečem tudi po neoznačenih stezicah in si privoščim »offroad« pustolovščine. ⁣⁣


⁣⁣
Gorski tek odkrivam v zadnjih nekaj mesecih in nad njim sem se popolnoma navdušila, saj je teren veliko bolj zanimiv kot tek po mestu ali na tekaški stezi, hkrati pa se v naravi popolnoma sprostim in se naužijem svežega zraka in lepih razgledov v daljavo iz različnih »vršacev«. Na ta način ne odkrivam samo nove načine sproščanja v naravi, ampak tudi zanimive (zame še) neosvojene vrhove in številne kraje, ki so mi bili vsaj do zdaj popolna neznanka. Z vsakim tekom poskušam teči po neznanih poteh in si na ta način vedno znova pričarati trenutek adrenalina in pustolovščine v mojem srcu, kar mi da odličen navdih tudi na moji poslovni poti. Prav vsak tek namreč poskrbi za novo dozo inspiracije in kreativnosti, ki jo uspešno manifestiram tudi v moji službi in karieri. Odkar tečem, sem še bolj produktivna, kreativna in osvajam številne cilje o katerih sem vedno samo sanjala.⁣⁣


⁣⁣
Hkrati se z gorskim tekom tudi malo (ponovno in vedno znova) nasmejim sama sebi, saj sem še pred dobrim letom govorila na skupinskih treningih (svojo začetniško tekaško pot sem lansko leto nadaljevala pri klubu LJ Priprave, ker sem želela izboljšati svojo »samouk« tehniko teka) rekla našemu trenerju Bojanu Cebinu, ko nas je »gnal v klanec« nekaj v smislu: »Oh, ne, no, spet te klanci!« Zdaj, sploh v zadnjih mesecih, ko nam je korona preprečila skupinske treninge, pa sem samoiniciativno začela odkrivati gorski tek in se vanj zaljubila, tako da se ponovno srečujem z dejstvom, da se »zarečenega kruha največ poje« in se že »posipam s pepelom« ter sporočam Bojanu, da je imel prav, ko mi je govoril da je tek v klanec pravzaprav najboljši trening – to opažam tudi na svojem izboljšanju tempa in časov, kadar spet tečem po ravninah. In pred zaradi te nove ljubezni do gorskega teka sem se pred kratkim pridružila tekaškemu klubu KinVital, kjer se učim še nekaterih tehnik gorskega teka in si želim še bolj napredovati in se tako lotiti kakšnega večjega projekta v prihodnosti. Veselim se tudi prvih uradnih skupinskih tekov, ki nas čakajo v naslednjih mesecih, takoj ko se situacija z epidemijo umiri in se bodo množične prireditve spet lahko odvijale. Eden prvih takih dogodkov bo že Ultra Trail Vipava Valey Slovenia, kjer se veselim svojega prvega nastopa na dolžini Legionar, nato pa si želim podati v še daljše in zahtevnejše podvige, katere upam da bom premagala brez poškodb, z veseljem na obrazu in velikim ognjem v srcu.⁣⁣


⁣⁣
Predvsem pa se veselim vseh čudovitih ljudi, s katerimi si bom delila tekaške stezice in s katerimi bomo marsikatero »še ušpičili« v naslednjih letih, ki bodo zagotovo prinesla veliko svežine in iskrenih lepih dogodivščin. Srečno vsem in naj bodo naslednji meseci posvečeni spremembam: naredite vse, kar ste si vedno želeli pa si niste upali. Jaz verjamem prav v vsakega izmed vas – pa če imate karbon v hlačah, karbon v čevljih, kolesu, ali pa preprosto samo v vaši vztrajni, pogumni in trdno odločeni volji. Vaša »karbonska bejba«!⁣⁣
⁣⁣
Avtor besedila: Valerie Wolf Gang⁣⁣

Valerie je danes ambasadorka visoko kvalitetnih oblačil SportHG. Ima tudi svojo kolekcijo oblačil, ki jih uporablja. Lahko si jo ogledate tukaj in izberete svoje novo najljubše oblačilo. 

Uporabi kupon BEJBA10 za kar 10% popust pri tvojem naročilu v naši spletni trgovini! (S klikom na povezavo bo kupon avtomatsko v tvoji košarici.) 

https://www.be-active.si/discount/BEJBA10

Valerie je odgovorila tudi na ekskluziven intervju, kjer se še bolj podrobno opredeli do svoje mentalitete, fokusa, prejšnjega življenja. Preberite si ga tukaj.


Lascia un commento

Si prega di notare che i commenti sono soggetti ad approvazione prima di essere pubblicati