Valerie je 30 letna multimedijska umetnica in režiserka, ki večino svojega prostega časa posveča gibanju v naravi, trail teku, vajam za moč in raziskovanju novih stvari in izzivov v življenju. ⁣
⁣
Ni pa bilo od vedno tako. Valerie se je v zadnjih dveh letih popolnoma spremenila in obrnila življenje za 60 kilogramov. Kot otrok ji gibanje ni dišalo, vedno je našla izgovor, da ji ni treba telovaditi in je lahko ostala na klopi. Med daljšim delovnim obiskom na Dunaju, obkrožena s številnimi čudovitimi parki in lepo okoliško naravo v kateri je opazovala številne tekače, ki skozi gibanje sprostijo utrujena telesa po dolgem delu v pisarni, je spoznala, da tako ne more več naprej in začutila je potrebo po nujni spremembi. Zastavila si je cilj, da bo v 8 tednih pretekla 5 kilometrov. Vsaj tako si je predstavljala začetne korake, ko je iskala po spletu ideje za začetne podvige v svet teka. Cilj, ki ga je realizirala šele čez 8 mesecev! Ampak ni se ustavila in je trmasto nadaljevala. Da bi bila uspešna je morala spremeniti življenjski ritem, ugotoviti kakšne hranilne vrednosti in funkcije ima prehrana pri dovajanju energije v telo in spoznati oblačila, ki jih do tedaj ni uporabljala. ⁣
Zaradi svoje izkušnje zdaj posveča svoj čas preučevanju človeškega telesa, še posebej se osredotoča na proces regeneracije in preventivne zaščite notranjih organov ter mišic pri športnih aktivnostih. Skozi projekt xDelovalnica, ki ga podpira tudi Center za kreativnost razvija zanimiv projekt Hominid: Psihofizična entiteta, v katerega vpleta številne raziskovalne metode in prakse na področju povezave uma in telesa, ter pripravlja nov produkt, ki bo še posebej v pomoč ljudem, ki šele vstopajo na pot k bolj aktivnemu življenjskemu slogu. Inspiracijo za raziskave črpa iz svojih vsakodnevnih izkušenj na terenu, pri tem pa pogosto uporablja tudi oblačila Sport HG, pri katerih še posebej ceni izbiro materialov in njihovo tehnično plat, ki se osredotoča na kompresijo in oporo mišicam, ki poskrbijo za manj obremenitve in posledično hitrejšo regeneracijo za številne nove podvige, ki se jih loti mlada raziskovalka in vizualna umetnica. ⁣
⁣
Kako izgleda tvoj povprečni dan?⁣
Običajno začnem dan s svojo klasično rutino, ki sem jo vzpostavila v zadnjih nekaj mesecih in skrbi za to, da se vsako jutro z veseljem zbudim. Vstanem ob 5:15, prižgem glasbo, si umijem zobe, pripravim si izotoničen napitek, lažji zajtrk in skuham kavo. V miru tako prisluhnem glasbi, se prepustim dobri kavi in jutranjemu prigrizku, nato pa se ob 6:00 običajno podam na jutranji tek. Največkrat tečem iz Bežigrada čez center v Tivoli pa čez Rožnik in Šišenski hrib v Šiško, nato pa nazaj do doma, točno 10 kilometrov. Malo pred osmo uro sem tako doma, sledi hiter tuš in nato skok v staro mestno jedro Ljubljane, kjer imam atelje v katerem običajno delam. Tam si z veseljem tudi kmalu pripravim novo dozo kavice in bolj obilen zajtrk, takoj pa tudi že različni sestanki in pester ter razgiban delavnik. Zdaj se je moje delo razdelilo ponovno po različnih lokacijah, saj kot samozaposlena v kulturi delam na zelo raznolikih in pestrih projektih na področju režije, intermedijske umetnosti, videa ter tudi pedagoškega dela. Ravno zato toliko bolj cenim klasično jutranjo rutino, ki je običajno vedno enaka, kar mi daje lepo protiutež mojemu kaotičnemu delavniku in si s tem ustvarjam ravnotežje ter harmonijo. Popoldnevi in večeri so namenjeni druženju, sprostitvi, dobri knjigi, filmu, serijam, zdaj ponovno tudi kavicam in druženju v živo z ljudmi, ki jih imam rada.⁣
⁣
Kako si organiziraš dan?⁣
Poleg klasične jutranje rutine mi je dobra organizacija zelo pomembna, tako da imam tri stopnje organiziranosti: prvi nivo je tedenska in mesečna organizacija, kateri namenim največ pozornosti in priprav, nato sledi trimesečno obdobje načrtovanj in triletni načrti ter dogovori. Tako sem lahko mirna glede moje kariere, finančnih prihodkov in na splošno urejenega privatnega in poslovnega življenja. Na žalost namreč status samozaposlenega v kulturi ne nudi udobja, ki ga zagotavlja klasična zaposlitev za nedoločen čas, tako da če bi se karkoli dogodilo, nimam ustreznih varoval (kot npr. bolniška, plačan dopust ipd.), položnice, kredit in ostali stroški pa seveda prihajajo iz dneva v dan, brez da bi se ozirali na okoliščine. Zato je pri mojem poklicu sama organizacija eden bolj pomembnih faktorjev dela in vesela sem, da sem se v zadnjih letih res veliko naučila na tem področju in da vidim svetlo prihodnost še naprej, kljub težavam in omejitvam, ki jih je prineslo to »koronsko obdobje«. Seveda pa ne gre mimo številnih sprememb, prilagajanj, odrekanj in reorganizacije.⁣
⁣
Kakšna si bila kot otrok, kaj te je zanimalo, kaj si rada počela?⁣
Bila sem (in še vedno sem!) izredno radoveden in zvedav otrok. Konstantno sem govorila, spraševala, zelo sem bila odprta do neznancev, v družbi sem vedno prevzela pobudo in spodbujala ostale, da smo »kakšno ušpičili«. Nikoli se nisem spravljala na šibkejše in sem vedno prevzemala vlogo mediacije ali tako ali drugače poskušala miriti spore in iskati rešitve. Tudi zdaj počnem podobno, saj verjamem v moč pozitivnih misli, zavedam pa se tudi da je moja otroška radovednost, iskrena navdušenost nad novimi in nepoznanimi stvarmi tista iskrica, ki me še danes navdihuje ter spodbuja, da se vedno znova lotim novih projektov, pa tudi če se sprva zdijo nemogoči. Rada premagujem svoj strah, ki ga seveda imam, tako kot vsi. Včasih me ta strah preseneti, saj se v določenih situacijah ne zavedam, da se česa bojim, dokler se ne znajdem v kakšni meni še nepoznani situaciji, a pogumno poskušam ta strah premagati in se dati iz lastne cone udobja, ker vem, da je občutek zmage nad lastnim strahom nekaj izjemnega in vedno znova odpira nova vrata ter nove možnosti napredka.⁣
⁣
Od kod motivacija / energija za tak življenjski slog?⁣
Lahko bi rekla, da me napaja predvsem moja želja po ustvarjalnosti in dejstvu, da bi rada na tem svetu pustila svoj pečat. Že v srednji šoli (hodila sem na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani) me je vsakodnevno na pročelju šole spremljal citat Jožeta Plečnika, ki pravi: »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin« in ravno to se mi je močno vtisnilo v spomin, saj se čedalje bolj zavedam telesne minljivosti. Začela sem opažati, da se je tudi moja generacija počasi začela starati, pri številnih so se pojavile prve resnejše zdravstvene težave in vidim, da je vse zelo povezano z načinom življenja, ki ga imamo vsi zelo sedečega, neaktivnega, pa tudi sami smo v veliki meri zaslužni za slabe izbire na področju prehrane, osebne nege, časa, ki ga namenjamo sami sebi in močnega stresa s strani pritiskov družbe in poslovnih poti na katere se podajamo. Vse to me še dodatno motivira in spodbuja, da sem zadnje čase veliko bolj aktivna in pozorna na to kako negujem svoje telo, kako skrbim za svojo dobro fizično kondicijo, hkrati pa dajem enako pomembno pozornost tudi na dobro emocionalno stabilnost in zavedanje, da je naša notranjost enako pomembna, kot zunanjost. Gre za preplet obeh svetov, ki morata biti v ravnovesju, da smo celostno v harmoniji sami s sabo in s svetom v katerem živimo. To je seveda težko, a pomembno je, da se trudimo, vztrajamo in ne izgubimo volje: verjemite mi, zelo se splača delati na sebi v tej smeri, saj so sadovi izjemni! Počitim se odlično in sem zadovoljna s svojim življenjem. ⁣
⁣
Kaj pogrešaš iz prejšnjega življenja? ⁣
Še najbolj pogrešam obdobje srednje šole, ko smo lahko žurali do jutranjih ur, naslednji dan pa sem bila kot prerojena, kljub temu da sem spala npr. samo dve uri in si privoščila nekaj piv preveč. Zdaj si tega sploh ne predstavljam! Alkohol sem že skoraj tri leta nazaj popolnoma opustila, niti poskusim ga ne več, tako da bi po mojem po enem pivu že danes rabila vsaj tri dni okrevanja. Pa tisti občutek brezskrbnosti, ko še nisem bila obremenjena s tem, kako bom plačala položnice in da je potrebno tudi kaj privarčevati. Takrat se mi je najhujša stvar zdela samo to, kdo bo plesal z mano na naslednji zabavi, zdaj pa je teh skrbi veliko več – a če sem se kaj naučila v vseh teh letih je predvsem to, da najdem čas zase, da brez skrbi rečem tudi »ne«, stvarem, ki me ne osrečujejo ali za katere preprosto nimam časa in se posvetim izključno tistemu v čemur vidim dodano vrednost in dejstvo, da me nekaj izpopolnjuje: tako na duševnem, emocionalnem, kot tudi fizičnem nivoju. Iz svojega »prejšnjega« življenja tako ne pogrešam veliko, saj sem zdaj samo še dodala bolj aktiven življenjski slog, ki mi je odprl predvsem pot do številnih zanimivih pustolovščin, spoznala sem ogromno dobrosrčnih ljudi, ki gledajo na življenje zelo pozitivno in na ta način tudi konstantno polnijo mojo energijo in inspiracijo. ⁣
⁣
Kako treniraš za tek, vzdržljivost⁣?
Tečem skoraj vsak dan, a vedno razdelim dneve po težavnosti, da imam vsak drugi dan krajši in počasnejši tek, ki me regenerira. Za vikend si običajno privoščim daljši tek, ki mu dodam kak zanimiv hrib, da je teren razgiban in na ta način vadijo vse moje mišice, poleg tega pa za vikend vedno rada tečem v družbi, ter skozi tek spoznavam tudi nove zanimive ljudi, s katerim se zelo dobro povežemo in ostajamo v stikih še naprej. Res je zanimivo, kako lahko skozi fizično aktivnost v naravi spoznaš človeka in skozi vse napore prideš do skupnega cilja, med potjo pa si izmenjamo številne modre misli, anekdote, zabavne vsebine in popestrimo svoje tekaške urice. Čez teden poleg teka dvakrat tedensko dodam še vaje za moč, kjer si krepim sklepe, vezno tkivo, vadim koordinacijo, ravnotežje in s tem preventivno tudi skrbim, da pri samem teku ne pride do poškodb. Vsak dan si tako vzamem uro ali dve samo zase, a druga opravila niso zato nič prikrajšana, saj sem preprosto začela prej vstajati in moja budilka posledično zvoni ob bolj zgodnji uri.⁣
⁣
Kaj zate pomeni dobro oblačilo?⁣
Če sem se kaj naučila v zadnjih mesecih, je to, da je zelo pomemben material iz katerega je narejeno oblačilo: res je pomembno da diha in dobro odvaja vlago, saj se sploh pri daljših športnih aktivnosti ta razlika res pozna. Bombaža sploh ne kupujem več, saj se hitro preznojim, potem pa se oblačila res dolgo sušijo. Poleg dobrega materiala, ki odvaja vlago in diha pa mi je pomembno tudi, da ima čim manj izpostavljenih šivov, da ne pride do drgnjenja s kožo, saj sem bila že nekajkrat kar dobro odrgnjena s strani različnih oblačil. Sploh pri mojih nogah mi je zelo pomembno, da nudijo oblačila tudi zadostno kompresijo, saj imam od izgube teže še kar nekaj odvečne kože, katero mi bodo še naknadno kirurško odstranili, do tedaj pa moram začasno torej poskrbeti za kompresijo, da med tekom ne prihaja do pretiranega poskakovanja mišic, ki jih moja koža žal ne drži dovolj dobro. Skozi prakso sem spoznala tudi, da mi na splošno pašejo kompresijska oblačila in tako zadnje čase rada oblečem tudi majico, ki me rahlo stisne, pa kakšne "rokavčke" in "nogavčke" ter kompresijske nogavice. Opazila sem, da so moje mišice po teku manj utrujene, če nosim kompresijska oblačila, všeč pa mi je tudi, da se material ne drgne ob kožo, ampak postane dejansko "druga koža" in občutek gibanja je še bolj naraven.⁣
⁣
Kaj se spremeni, ko si enkrat oblečeš športna oblačila - ali naraste motivacija za nekaj več? ⁣
Vsakič, ko se dobesedno stlačim v pajkice, me prijetno objamejo in si rečem "akcija"! Zame so športna oblačila kot nekakšna uniforma, skafander, ki mi da občutek, da grem na "novo misijo", novim dogodivščinam naproti, tako da mi vsakič veselo poskoči srce, ko se preoblečem in sem takoj pripravljena na štart. Tak proces boste kmalu lahko videli v galeriji ŠKUC, saj 17. junija tam odpiram samostojno razstavo, skozi katero boste lahko vstopili v moj »svet misij«, kjer vas bo pot popeljala skozi mojo izkušnjo spremembe telesa in hkrati asociirala na astronavte, ki odkrivajo vesolje in s svežimi očmi prvič gledajo nazaj na zemljo iz druge perspektive. ⁣
⁣
Kako si dojemala športna oblačila nekoč in kako jih dojemaš danes?⁣
Včasih nisem dala dosti pozornosti na to, tudi sicer so se mi športna oblačila zdela grda in preveč pisana. Rada sem imela samo črna in temna oblačila, nato pa sem ugotovila, da ne obstajajo samo fluorescentna oblačila in nogometni dresi, ampak da so lahko športna oblačila tudi elegantna in prijetno pisana, ne pretirano dramatična in kričeča, čeprav moram priznati da si zadnje čase dovolim več barve in zanimivih vzorcev, saj je tudi moj karakter malo bolj vesel, ko je življenje bolj aktivno. Zdaj se tudi dobro zavedam pomembnosti materialov, krojenja, dobre tehnološke priprave samih oblačil in mi ni pomembno samo to kako izgleda ampak kakšne možnosti ponuja posamezno oblačilo. Všeč mi je, ko oblikovalci poleg samega izgleda oblačil dajo pozornost tudi na funkcionalnost, tako da cenim vsak skrit žepek, zadrgo, kakšno dodatno vrvico, mrežico ali kaj, kar olajša uporabo in doda nekaj vsebine.⁣
⁣
Kako izgleda tvoj sistem oblačenja za šport? ⁣
Običajno imam na sebi vedno kakšne kompresijske hlače, kot npr pajkice, ki malo bolj stisnejo kot običajno. Všeč mi je visok pas, saj mi dobro objame želodec in notranje organe, da so čimbolj stabilni med tekom. Vedno tudi nosim visoke nogavice do kolen, saj mi naredijo še dodatno kompresijo nog, kar mi zelo paše, sploh na dolge teke. Spodnje perilo imam čim bolj brez šivov, da je čim manj drgnjenja. Majice imam tudi rada oprijete, pa malo daljše rokave, vsaj do komolcev, da mi stisnejo še nadlahti. Zadnje čase čedalje bolj pogosto tečem s kapo s šiltom, saj mi v dežju pomaga, da mi dež ne pada v oči, ko pa je sonce pa mi zaščiti glavo. Kadar tečem sama imam posebne slušalke, ki se naslonijo na temena in ne grejo v ušesa, tako da lahko dobro slišim okolico, hkrati pa z veseljem poslušam kak dober podcast ali avdio knjigo.⁣
⁣
Kje vidiš prednosti oblačil SportHG?⁣
Najbolj mi je všeč material iz katerega so narejena oblačila, saj je lahek, elastičen, a hkrati trpežen. Zelo cenim dejstvo, da se material ne navzame vonja in grem lahko v istih hlačah teči večkrat preden jih operem, pa tudi izjemno hitro se posušijo. Pred kratkim npr. sem bila na daljšem teku čez neko hribovje, kjer smo se kar dobro preznojili, a na cilju sem samo za nekaj minut dala hlače na sonce pa so bile suhe in sveže, kot da so ravno iz pralnega stroja in sušilca. To mi je bilo odlično, saj nisem imela s sabo rezervnih hlač, ker pa se je bližal večer in ohladitev, pa sem se bala, da bi se morda prehladila v mokrih hlačah, a k sreči temu ni bilo tako.⁣
⁣
Kaj izmed SportHG kolekcije bi priporočala dekletom, ki bi rade začele športati?⁣
Morda za začetek ene super pajkice, mislim, da so kar lepe barvne kombinacije, predvsem pa so iz prijetnega materiala ter nudijo rahlo kompresijo. Mišice jim bodo hvaležne!⁣
⁣
Tvoji načrti za naprej / plani?⁣
Upam, da se do jeseni kaj ne poškodujem, saj bi se rada podala na svoje prve večje organizirane teke, ki jih vsi že nestrpno pričakujemo. Lansko leto je bilo večino tekov odpovedanih, tako da me letos čaka kar pestra tekaška jesen, kjer se bodo odvili vsi prestavljeni teki, pa še kakšen nov. Veselim se tudi svoje prve udeležbe na UTVV Vipava, mislim da se bom podala na 50 kilometrsko traso, morda pa se opogumim še za kaj daljšega. Daljno ročni cilj je preteči 100 milj, poleg tekaških podvigov pa si zelo želim skočiti s padalom, jadrati, preskakovati ovire s konjem, turno smučati in odkriti še številne (meni do sedaj nepoznane) športe in prijetne izzive, ki me bodo še naprej porivali iz cone udobja in skrbeli za neskončno mero inspiracije, ki jo bom zagotovo pretopila v zanimive umetniške projekte, ki se bodo povezovali z mojo kariero, hkrati pa upam da bodo navdihovali še ostale, da bomo vsi skupaj skrbeli za dobro psihofizično kondicijo in dobrimi odnosi za boljšo in bolj zdravo družbo.⁣

Valerie je danes ambasadorka visoko kvalitetnih oblačil SportHG. Ima tudi svojo kolekcijo oblačil, ki jih uporablja. Lahko si jo ogledate tukaj in izberete svoje novo najljubše oblačilo. 

Preberite si tudi njeno izpoved, kako je izgubila 60 kilogramov in popolnoma spremenila svoje življenje: »Karbonska bejba« [Kako sem izgubila 60kg in spremenila svoje življenje]