Ultra oče poln presenečenj - Tomi Klančnik

Ultra oče poln presenečenj - Tomi Klančnik

Ambasador SportHG Slovenija, član UTVV Race Team, oče štirih otrok, po poklicu inženir na področju informatike - Tomi Klančnik

Tomi je v mladosti aktivno igral odbojko, ki ima na Koroškem zelo močne korenine in zmagoslavno tradicijo. Zelo dobro je poznal tudi vse koroške smučarske strmine in planinske vrhove. Športe z žogo je rekreativno nadaljeval tudi, ko se je zaradi študijske prakse preselil v Ljubljano, kjer je tudi spoznal svojo ljubezen in življenjsko sopotnico Anjo. Njuno majhno najemniško stanovanje je kmalu napolnili otroški smeh dveh hčera, zato sta se odločila za nakup parcele v sončni Vipavski dolini. Še pred zaključkom naporne gradnje, kjer je Tomi po službi v Ljubljani delal vse do poznih ur, je njuna družina obogatela še za sina in hčerko. ⁣



Pridobljeno disciplino in trden karakter je Tomi tudi naprej usmeril v šport, tokrat v tek in ultra trail. Tomi izvrstne gorsko tekaške uspehe na ultra dolgih progah dosega kljub obremenjenosti z obveznostmi, ki jih prinašajo zahtevna služba in štirje otroci - ali pa morda prav zaradi tega, saj predstavlja skupna rekreacija celotne družine v naravi pobeg od sedečega in stresnega službenega vsakdana. Tek, plezanje, gibanje v planinah in gorah, pa tudi košarkarska žoga, sodijo v redne družinske rekreativne dejavnosti.⁣


Tomija marsikdo ne pozna dobro, a velikokrat kot »tiha voda bregove dere« in išče vedno nove izzive. Njegova ljubezen do gora ga je pripeljala tudi v alpinistično šolo, saj želita v navezi z ženo Anjo preplezati še marsikateri slovenski in tuji vrh, kljub temu da sta med drugim osvojila že Grossglockner čez Studelgrat, Severno Triglavsko steno, na Mont Blancu pa zaradi ekstremnih razmer obrnila 300m pod vrhom. Zahtevne izkušnje v gorah v vseh vremenskih pogojih na trail tekih s 100 km in 100 miljami je dobro unovčil tudi na Swiss Peaks trailu, ki je s 360 km in 27 000 pozitivnimi višinskimi metri ekstremna preizkušnja in pokaže, kdo je zares vzdržljiv, psihološko trden, nepopustljiv v slabem vremenu in se je obenem sposoben ob le nekaj urah spanja na noč hitro regenerirati iz dneva v dan. Brez teh lastnosti tudi odlična telesna pripravljenost ne pomaga.⁣


V letu 2020 je Tomi pretekel Slovensko Planinsko Pot (SPP): 617 km dolgo pot preko Slovenskih gora s 37.000 pozitivnimi višinskimi metri je zaključil v 10 dneh in 19 urah. Od Maribora preko Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, preko Primorskih hribov do skoka v morje na Debelem Rtiču. Za pot se je odločil ravno v času, ko sateliti niso dobro napovedovali vremena, tako se je odlična napoved izkazala za deževno in megleno z nizkimi temperaturami. Dež ultrašev skoraj ne moti, vendar pa si malokdo predstavlja trmo, pogum in vztrajnost, ter tudi znanje in izkušnje, ki omogočajo prečenje Ojstrice, Rinke, Skute, Grintavca, Jezerske Kočne, Begunjščice, Stola in vse do Triglava v tako ekstremnih pogojih. Izkušen ultraš in gornik je premagal tudi težave z želodcem in žulji, v pomoč pa mu je bila njegova družina in dobri prijatelji. Ta najstarejša vezna pot na svetu, ki poteka preko najzahtevnejših slovenskih gora, je Tomiju pustila nepozabni pečat ter ga povezala s skrivnostjo narave: »Po uhojenih potem sem prehodil svojo pot in pisal svojo zgodbo«! Do zdaj je SPP v manj kot 14 dneh preteklo le 15 tekačev in 4 tekačice. Tomi in Anja Klančnik sta tako postala prvi zakonski par, ki je pretekel SPP. Prav tako je Tomi edini, ki ga je na njegovi poti spremljala celotna družina. Anja z otroci ga je z avtomobilom in materialom spremljala po dolinah, ga na primernih točkah oskrbela in vmes spoznavala manj oblegane kotičke Slovenije.⁣
Tomi kot član UTVV verjame, da bo tradicionalni festival teka v naravi Ultra trail Vipavska dolina v jeseni vendarle izveden. Lani je novi koronavirus tekmovanje odnesel, a se je več kot dve tretjini tekačev od več kot 1000 prijavljenih odločilo za prenos prijave v letošnje leto, kar je lepa spodbuda za vipavske organizatorje.⁣


Zdaj ste Tomija bolje spoznali kot aktivnega športnika, ki ga je oblikovala tudi primorska burja in mu koroško trmo, ki jo vsi poznamo pri Tini Maze, usmerila v družino in naravo. Tomi najbolj uživa, ko preko tekaških potovanj spoznava bližnjo okolico in tujino, ter tudi, ko mu tekmovanja poženejo kri po žilah. Otroke spodbuja k učenju in delavnosti ter povezanosti z naravo in med seboj. Tomi vedno zahteva najboljšo kvaliteto in perfekcijo, zato tudi zaupa oblačilom SportHG. Tudi od oblačil zahteva, da so najboljše kvalitete, da jih ima lahko oblečene cel dan in za vse športe. Oblačila morajo dihati, hkrati pa nuditi zaščito in biti trpežna. Zelo pomembno je, da so kompresijska in hkrati udobna. Pri dolgih teki in tekih v klanec Tomiju prav kompresija omogoča dobro delovanje mišic, zato vedno obleče tudi nogavčke. Tomi je ambasador oblačil znamke SportHG, ki poleg majice, hlač, traka za ušesa, rokavčkov zelo rad obleče tudi hoody. Okrog Tomija se vedno kaj dogaja, saj štirje otroci in tudi Anja vsak dan presenečajo in mu dajo dodatno vrednosti. V tem aktivnem življenju, polnem mladostniške energije in izzivov ima Tomi le en življenjski nasvet: »vsak dan pričakuj nekaj nepričakovanega« in pri tem mu ravnotežje pomagajo držati tudi kvalitetna oblačila SportHG.⁣


Kakšen si bil kot otrok, kaj te je zanimalo, kaj si rad počel?⁣
Rojen sem v Vuzenici pri Slovenj Gradcu, kot drugi sin. Starša sta poleg službe gradila tudi hišo. Moja največja strast je bila odbojka, skupinski šport, ki me je naučil sodelovanja in mi dal tudi veliko samozavesti. Odlične ocene mi nikoli niso bile dovolj, zato sem svojo energijo usmerjal v razna društva in potovanja po svetu. Lahko rečem, da sem imel zelo lepa mladinska leta. Rad se vračam na Koroško, kjer imam tudi starše in brata z družino in vsi so še vedno povezani z odbojko. Tudi sam si življenja brez odbojke nisem predstavljal, a kot sem rekel, ko slediš svoji poti in ne svojim načrtom ti življenje ponudi največ.⁣

Kaj se je spremenilo ob rojstvu otroka, katere so postale nove prioritete v življenju?⁣
Prvi dve hčerki sta se rodili v Ljubljani, kjer je bilo ob celodnevnih službenih urnikih in statusu priseljencev v Ljubljani kar težko. Zato sva iskala kraj, ki bi bil prijazen družinam in otrokom. Odločitev ni bila tako težka, saj je Anjo sončna Primorska vedno vabila nazaj. V Vipavi pa je družina, kljub vsakodnevni vožnji v Ljubljano, lažje zadihala in dobila nove člane. Prioritete se niso veliko spremenile, saj je na prvem mestu družina, gibanje, šport in najlepše mi je, ko to počnemo skupaj. Otroci so res neverjetni in vedno znova me preseneti njihova energija in radovednost. Naši pohodi so redko krajši od 20 km, to so potovanja po naravi, na primer iz Vipave na Sveto Goro, iz Vipave na Triglav, iz Vipave po Jakobovi poti v Trst, okrog Vipavske doline ali okrog Nanosa. Prav ti pohodi so bili tudi povod izobraževanja za planinskega vodnika, saj je varnost v gorah, zame in družino, na prvem mestu.⁣

Kako uskladiš vzgojo otrok / potovanja z ultra trail tekmami, hribi?⁣
Otroci in tudi akcija so del našega vsakdana, zato tega ni težko uskladiti. V naravi se razgovorijo in sprostijo, tam si res vzamem čas zanje. Na tekmah nas pa vedno podpirajo. Vidijo, da imajo tudi sami veliko kondicije in jih narava vabi. Napor je zanje nekaj normalnega, saj imajo košarkarski trening skoraj vsak dan, za vikend pa tekme in še pohode. Vendar pri tem ne zanemarjajo šole, saj so vsi odličnjaki in glasbeniki. Mislim, da narava lahko pri vzgoji veliko pomaga, saj jih uči samostojnost, potrpežljivosti, vztrajnosti in sodelovanja.⁣

Kako usklajuješ življenje / trening / tekme / dopust / otroke?⁣
Življenje se odvija kar samo. Jaz ga le živim. Vsak teden planiramo naše aktivnost in organiziramo vsak dan posebej, čeprav se velikokrat stvari obrnejo. A zelo je pomembno, da pri tem sodelujemo vsi. Za trening vzdržljivosti je zelo pomembno, da si na nogah cel dan in po možnosti s težkim nahrbtnikom, kar dobim z družinskimi pohodi. Nato pa naredim še trening hitrosti, klanca ali trail teka. Motivacijo mi velikokrat dajo tudi košarkarske tekme otrok, kjer je za zmago pomembno sodelovanje in kjer je vsak poraz le vir izkušenj za novo zmago. Za zimski dopust vedno prevlada smučanje. Dopust na morju se vedno bolj krajša in ga nekako zamenjujemo za dopust v hribih, domačih ali tujih.⁣

Kako izgleda tvoj povprečen dan?⁣
Med tednom mi služba zapolni večji del dneva, a vedno ohranim dovolj energije za otroke, delo doma in aktivnosti. Tekom tedna se vse lepo izpelje. Velikokrat bi popoldne raje ležal na kavču, a mislim da bi me to hitro minilo, saj mi vsak napor daje občutek, da živim. Vikendi so tako od jutra do večera (ali noči) namenjeni aktivnostim v naravi.⁣

Kako si organiziraš dan?⁣
V bistvu imam organiziranost zelo rad. Vedno sem poskušal stvari načrtovati. Pri raznih dejavnostih in obveznostih otrok, pri potovanjih, tekmah in sodelovanjih v društvih je to še vedno nujno potrebno. A prav pri načrtovanju mi je življenje dalo svojo lekcijo, saj sem se naučil upoštevati tudi nenačrtovane stvari in želje, ter slediti Anji in družini tudi v njihovem navdihu. Ugotovil sem, da ne rabim več občutka nadzora preko vnaprej načrtovanih stvari, ampak me prav nepredvidljivost trenutka motivira in daje občutek življenja. Družina in zakon sta mi pokazala, da stvari niso črne in bele, temveč je dobro uporabiti vso pisano paleto barv.⁣

Od kod motivacija / energija za tak življenjski slog?⁣
Kot sem omenil, sledim življenju in temu, kar mi ponuja. Vsak v mladosti razmišlja, kam ga bo peljala pot in si zamišlja svoje življenje. Moje življenje se je obrnilo na glavo, ko sem spoznal Anjo, ki je res človek trenutnega navdiha. A prav zato me tudi tako zelo dopolnjuje in s tem motivira.⁣

Kako treniraš za tek, vzdržljivost?⁣
Trening je usmerjen predvsem na vikende, med tednom delam na moči, intervalih, teku v klanec in krajših tekih. Zelo rad grem tudi plezat. V bistvu je to zame življenjski slog in delam kar mi je všeč: smučanje, zimski hribi, poletna planinska prečenja v Sloveniji ali sosednjih državah. Že dolgo nimam več načrtovanih treningov. Je pa res, da poskušava z Anjo narediti tudi kakšne nočne teke ali teke v slabšem vremenu – kar letos sploh ni problem. ⁣

Kaj zate pomeni dobro oblačilo?⁣
Najbolj pomembno mi je, da se hitro sušijo, saj se med tekom redko preoblačim. Zelo pomembna je tudi kompresija oblačil, ki daje mišicam funkcionalnost. Seveda pa tudi zračnost, praktičnost, trpežnost in udobje. Prav zaradi tega uporabljam oblačila SportHG.⁣

Sistem oblačenja za tek, hribe?⁣
Tako pri dolgih tekih, kot tudi v hribih se vreme zelo spreminja – iz lepega sončnega vremena v dež in obratno. Zato je pomembno, da se hitro zaščitim, predvsem pred mrazom. Če začnem zgodaj zjutraj, najpogosteje oblečem dolgo kompresijsko majico ali pa kar kratke rokave, ki jih dopolnim z rokavčki. Največkrat oblečem kar kratke hlače in obvezno nogavčke, ki mi podpirajo meča in kolena ter preprečujejo krče. Pogosto uporabljam tudi širok trak za zaščito pred vetrom, pozimi pa kar namesto kape. Vsa ta oblačila lahko tudi na majhno zložim v tekaški nahrbtnik. Ponavadi imam s seboj tudi rezervne nogavice, velikokrat pa tudi rokavice. ⁣

Kje vidiš prednosti oblačil SportHG?⁣
Oblačila znamke SportHG so praktično edina, ki jih uporabljam. Pomembna mi je kvaliteta in njihova funkcionalnost ter udobje. Rad jih oblečem, ker imajo to kar potrebujem: kompresijo, odvajajo vlago na zunanjo stran in se hitro posušijo, lahko jih kombiniram med seboj (majica, rokavčki), niso pretanka in so zelo vzdržljiva. ⁣

Kaj izmed SportHG kolekcije bi priporočal aktivnim športnikom?⁣
Najprej kompresijske kratke in dolge hlače, saj je te zelo težko dobiti. Nato pa nogavčke, ki niso pretesni, ampak ravno prav objamejo meča na nogah. Seveda tudi nepogrešljivo kratko majico in odlično dolgo majico, ki res odlično diha. V prostem času pa seveda hoody – moden z aktivno funkcijo. ⁣

Tvoji načrti za naprej / plani?⁣
Vedno sem pripravljen na izzive, ki me motivirajo. Veliko je še hribovskih in pohodniških želja, poti po Sloveniji in tujini. Kar se tekem tiče, pa se že kmalu odpravljam v Dolomite na LUT120, prijavljen sem na 100 milj Istre, že lani pa smo bili sprejeti na 300 kilometrski tek okoli Mont Blanca PTL/UTMB, ki pa bo najbrž prišel na vrsto drugo leto. ⁣